ZENTRALEUROPÄISCHE WORKSHOPS – “Bridging Early Modern History” (CEW)
SREDNJEEVROPSKA ZNANSTVENA DELAVNICA – “Bridging Early Modern History” (CEW)
Mednarodna znanstvena delavnica mladih zgodovinark in zgodovinarjev iz Bolgarije, Avstrije, Slovaške, Slovenije, Češke, Madžarske in Ukrajine o zgodovini zgodnjega novega veka, 2011-2021
V arhivih držav naslednicah Habsburške monarhije sedijo mnogi mladi uporabniki drug ob drugem in delajo svoje raziskave, vendar jim pogosto ni dana možnost, da bi se med seboj osebno spoznali in izmenjali svoje ugotovitve. Pogosto namreč manjkajo ustrezni institucionalni pogoji za znanstveno povezovanje. Obiski v arhivu so še vedno povezani s potovanji, vendar rezultati raziskav, pridobljenih v arhivu, pogosto ne dosežejo drugih raziskovalcev, kar se izkaže za neugodno/pomanjkljivo predvsem zaradi mednarodnih raziskav. Glede na neustrezen prenos znanja med zgodovinarji iz država naslednic habsburške monarhije in željo madžarskih študentov po akademski izmenjavi z avstrijskimi študenti, se je madžarski arhivski delegat v avstrijskem Državnem arhivu (Österreichischen Staatsarchiv) dr. István Fazekas, danes profesor na Univerzi Eötvös-Loránd v Budimpešti, leta 2010 obrnil na prof. dr. Martina Scheutza in prof. dr. Thomasa Winkelbauerja z Inštituta za avstrijske zgodovinske raziskave (Institut für Österreichische Geschichtsforschung) na dunajski Univerzi, da bi med študenti zgodovine dosegli boljšo izmenjavo raziskovalnih rezultatov na področju raziskav zgodnjega novega veka. Namen je bil vzpostaviti mednarodni forum, na katerem bi se lahko študenti, ki delajo na magistrskem delu ali doktorski disertaciji na eni izmed univerz v državah naslednicah Avstro-Ogrske, srečali v okolju, ki bi spodbujalo komunikacijo med njimi. Na načrtovanih delavnicah naj bi potekala sproščena, a kakovostna izmenjava rezultatov raziskav. Poleg tega se nam je zdel skupni magistrski in doktorski seminar v obliki rednih konferenc tudi pomembno didaktično orodje, ki bi mladim raziskovalkam in raziskovalcem omogočilo prve izkušnje sodelovanja v mednarodnem akademskem okolju. Tak mednarodni forumu bi mlade raziskovalce naučil predstaviti njihove raziskovalne rezultate in pridobiti izkušnje pri zagovarjanju lastnih znanstvenih stališč. Poleg znanstvene izmenjave je bil pomemben namen tudi, da bi mladi znanstveniki prišli v (neuraden) stik drug z drugim, da bi lahko izmenjali svoje študijske in raziskovalne izkušnje v posamezni državi.
Medsebojni stiki so se izkazali za pomembne tudi na ravni profesorskega osebja, saj je vselej potrebno o najnovejših rezultatih raziskav razpravljati. Kmalu je postalo jasno, da ne zadostuje le povezava Madžarske (Budimpešta in Piliscsaba, Pécs, Szeged) in Avstrije (Gradec, Celovec, Salzburg, Dunaj), ampak je bilo k sodelovanju potrebno vključiti tudi Bolgarijo (Sofija), Slovenijo (Ljubljana), Slovaško (Bratislava, Prešov), Češko (Brno, České Budějovice, Olomouc, Pardubice, Praga) in Ukrajino (Kijev), da bi ustvarili širok in odmeven prostor za raziskave in razprave na mednarodni ravni. Ustanovila se je tako mednarodna povezava raziskovalcev zgodnjega novega veka: prof. dr. Maria Baramova (Univerza v Sofiji), prof. dr. András Forgó (Univerza v Pécsu), prof. dr. Gabriele Haug-Moritz (Univerza v Gradcu), prof. dr. Sašo Jerše (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Tomáš Knoz (Univerza v Brnu), prof. dr. Sándor Papp (Univerza v Szegedu) in prof. dr. Arno Strohmeyer (Univerza v Salzburgu).
Od leta 2011 se izvajajo tudi letne znanstvene delavnice (workshop) na različnih krajih v Avstriji, na Madžarskem in v Sloveniji. Do sedaj, tj. do leta 2021 so se srečanja odvila v Gradcu, Ljubljani, Pécsu, Piliscsabi, Salzburgu, Szegedu na Dunaju in v samostanu Zwettl. Nadaljnja srečanja so načrtovana v Bolgariji, na Sloveškam oziroma v Ukrajini. Sprva so imeli vodilno vlogo sodelavci Collegium Hungaricum na Dunaju, Inštitut za madžarske zgodovinske raziskave na Dunaju pod tedanjim direktorjem dr. Csaba Szabó, in Inštitut za avstrijske zgodovinske raziskave, vendar se je kasneje oblikovala širša baza sodelovanja med temi in drugimi raziskovalnimi ustanovami in univerzami. Krog sodelujočih raziskovalk in raziskovalcev s področja zgodnjega novega veka se povečuje, saj so na konferencah sodelovali tudi že profesorji iz Bolgarije, Avstrije, Češke, Slovaške, Slovenije, Madžarske in Ukrajine.
Na konferencah je treba upoštevati naslednja osnovna pravila:
1. Študentje lahko predstavijo svoje trenutne raziskovalne rezultate na ravni magistrskega dela ali disertacije. Predavatelji na univerzah so lahko praviloma pridobili tudi ECTS točke za udeležbo na delavnicah.
2. Govorniki ne smejo govoriti v svojem materinem jeziku, ampak morajo govoriti v tujem jeziku po lastni izbiri, tj. v nemškem ali angleškem jeziku. To naj okrepiti sposobnost znanstvenega izražanja v tujem jeziku. Na primer: avstrijski študenti so večinoma predavali v angleščini, neavstrijski študenti v nemščini ali angleščini.
3. Če je mogoče, morajo tudi mentorji sodelovati na delavnici, da omogočijo razpravo o rezultatih raziskave. Boljše mreženje univerz je zaželeni cilj.
4. Konferenca mora potekati vsakič na drugi univerzi, da bi bile študentom jasne ustrezne možnosti študija. Po naših izkušnjah je bil obisk ustrezne lokacije konference včasih tudi prvi stik z zadevnim mestom. Konference je tako možno razumeti kot platforma za posredovanje evropskega znanja temelječega na izkušnjah.
Po naših izkušnjah se je udeležba na mednarodnih delavnicah izkazala za kot pomoč pri krepitvi kariere in osebnost raziskovalcev, ter je omogočila povezovanje udeležencev z drugimi raziskovalci. V procesu »od spodaj navzgor« je na podlagi dobrih osebnih akademskih stikov nastala uveljavljena mreža univerz v državah naslednicah habsburške monarhije, ki si močno prizadevajo za promocijo zgodovine zgodnjega novega veka. Med letoma 2011 in 2021 je bilo na dosedanjih desetih delavnicah skupaj izvedenih 153 predavanj, v programu je sodelovalo 19 univerz iz sedmih držav. Če pogledamo nacionalno sestavo, so študentje avstrijskih univerz predstavili 71 prispevkov, madžarski študentje 50, deset prispevkov je bilo plod študentov čeških univerz, slovenski študentje so predstavili osem prispevkov, trije pa so bili plod dela slovaških študentov. Poleg tega je bilo šest predstavitev študentov iz Bolgarije, štiri predstavitve so imeli študentje iz Ukrajine, en govornik pa je prišel iz Poljske.
Budimpešta in Dunaj, 5. julij 2021
Prof. dr. István Fazekas (Budimpešta), prof. dr. Martin Scheutz (Dunaj) in prof. dr. Thomas Winkelbauer (Dunaj)
Prevod Filip Draženović